Kje se nahaja urgentna očesna ambulanta?
Urgentna očesna ambulanta se nahaja na Očesni kliniki, na Grablovičevi ulici 46 v Ljubljani (pritličje, hodnik E).
Sprejema paciente, ki imajo napotnico z oznako "nujno", brez napotnice pa paciente s kemičnimi poškodbami, nenadno izgubo vida (nekaj ur), ter poškodbami, ki zahtevajo kirurško oskrbo rane. Zdravnik v triažno urgentni ambulanti lahko glede na strokovne kriterije spremeni stopnjo nujnosti.
KAJ LAHKO STORIM SAM, DA BODO MOJA OČALA OPTIMALNO PREDPISANA?
Merjenje in določanje dioptrije za očala je objektivno in subjektivno. V kolikor ste že uporabljali očala ali kontaktne leče, je nujno, da jih ob pregledu prinesete s seboj, saj je to ključnega pomena za ustrezen predpis dioptrije.
Najprej vam s keratorefraktometrom izmerimo očesno dioptrijo, kar je le vodilo za predpis očal ali kontaktnih leč. Nato zdravnik opravi pregled in vam na podlagi ocene vašega očesnega stanja in izmerjenih vrednosti ponudi za Vas sprejemljive dioptrije. Vi pa se odločite, kaj najbolj ustreza vašim zahtevam oz. pričakovanjem.
V ordinaciji vam bomo zastavili nekaj vprašanj: ste že nosili očala, kako ste bili zadovoljni z njimi, oz.kaj vas je motilo, kaj pričakujete od novih očal, za kaj jih boste uporabljali-za vožnjo avtomobila, za gledanje televizije, za računalnik, branje knjig, časopisov, posebnih hobijev. Pri predpisu očal za branje ali bližinsko delo (računalnik, ...), si razdaljo, pri kateri bi želeli najbolj oster vid, določite sami.
Ob določanju dioptrije bodite pozorni, da z očali dobro vidite, seveda v okviru zmožnosti vaših oči, da so vam očala prijetna, da so linije ravne. V kolikor niste zadovoljni ali ste v dvomih, nam to povejte takoj in skupaj bomo našli najboljšo rešitev za Vas. Na podlagi naše objektivne in vaše subjektivne ocene vam bo predpisana dioptrija za očala oz. kontaktne leč. Veljavnost predpisanega recepta je 1 mesec od dneva izdaje.
GLAVKOM ALI ZELENA MRENA
KAJ JE GLAVKOM? KAJ JE VZROK ZELENI MRENI? ZAKAJ JO NEKDO DOBI OZIROMA ZBOLI?
Najpomembnejši dejavnik za nastanek bolezni je povišan očesni tlak, katerega zgornja meja je od posameznika do posameznika različna. Za oko previsok očesni tlak zmanjša prehrano in prekrvavljenost vidnega živca, kar posledično privede do okvare vida.V očesu mora biti stalno ravnovesje med nastajanjem in odtekanjem prekatne tekočine-vodke, katera daje očesu določen notranji pritisk.
Vzroka za najpogostejšo obliko glavkoma, primarni glavkom odprtega zakotja, ne poznamo.
Najpogosteje obolevajo starejši ljudje. Poleg povišanega očesnega tlaka je pomembna tudi dedna obremenjenost, štirikrat bolj so ogroženi tisti, pri katerih je bolezen prisotna v ožjem družinskem krogu.
Bolj ogroženi so tudi kratkovidni ljudje, ki imajo dioptrijo več kot –4. Sedaj vemo, da k glavkomu prispevajo tudi nekatere srčno-žilne bolezni, ki povzročajo slabšo prekrvavitev v organizmu in posledično slabšo prekrvavitev očesa in vidnega živca.
Glavkom pa je lahko tudi posledica drugih bolezni, tako sistemskih (npr. sladkorne bolezni..), kot očesnih bolezni (vnetja, tumorji, nalaganje eksfoliativnega materiala, pigmenta..), takrat govorimo o sekundarnem glavkomu. Redkejši je glavkom zaprtega zakotja, ki lahko poteka burneje, z bolečimi, rdečimi očmi, s poslabšanjem vida, mavričnimi krogi okrog izvora svetlobe. Lahko je prisoten glavobol, bolnika sili na bruhanje ali bruha. V tem primeru je potrebno takojšnje zdravljenje, da preprečimo izgubo vida.
K primarnemu tipu tega glavkoma so bolj nagnjene ženske, tisti ki imajo kratko dolžino zrkel, pogostejši pa je tudi pri določenih rasah.
KAKO ZELENO MRENO ZDRAVIMO?
Primarno zdravljenje glavkoma je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka. Na voljo so tri oblike zdravljenja: najpogostejše je konzervativno v obliki kapljic za oči, lasersko in kirurško zdravljenje.
Glavkom ali zelena mrena je skupina bolezni, katere skupna značilnost je napredujoča okvara vidnega živca, zaradi postopnega propada živčnih vlaken. Največja nevarnost bolezni je njena prikritost, saj pri najpogostejši obliki glavkoma, primarnem glavkomu odprtega zakotja, bolniki v začetnih stopnjah bolezni navadno nimajo težav. Spremembe v vidnem polju opazijo šele, ko določeno število živčnih vlaken že odmre in nastanejo v vidnem polju področja, kjer ne vidijo. Najprej je prizadet periferni del vida, centralni del vida ostaja ohranjen najdlje, zato izgubo vida opazijo pozno. Izguba živčnih vlaken je namreč nepovratna in tako tudi vidna funkcija.
Na voljo imamo več vrst kapljic za oči, ki znižujejo očesni tlak na dva načina: bodisi poskušajo zmanjšati nastajanje tekočine v očesu ali povečajo odtekanje tekočine iz očesa . Pogosto je potrebno uporabiti kombinacijo več vrst kapljic, da dosežemo želeno znižanje očesnega tlaka. Praviloma jih bolniki jemljejo enkrat ali dvakrat na dan, vse življenje.
Pri nekaterih vrstah glavkoma in pri nekaterih bolnikih uporabljamo lasersko zdravljenje. Kadar pa zdravljenje s kapljicami niti lasersko zdravljenje nista dovolj učinkovita, se odločimo za kirurški poseg, s katerim dodatno znižamo očesni pritisk.
KOLIKO LJUDI V SLOVENIJI IMA ZELENO MRENO? KDO JE BOLJ OGROŽEN?
V Slovenji ima glavkom približno 23.200 ljudi, od teh je najmanj 1160 oslepelih na obe očesi. Glavkom je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu. Najpogostejša oblika glavkoma se največkrat pojavi po 40. letu starosti, ko je pogostnost 0.2% , pri starejših od 70 let pa je pogostnost 5-10%. Od ljudi, ki imajo glavkom, jih v razvitem svetu vsaj 5 % oslepi na obe očesi.
KAKO USPEŠNO JO ZDRAVIMO?
Pri glavkomu je žal tako, da je okvara vidnega živca nepovratna, z zdravljenjem dosežemo, da se napredovanje bolezni ustavi ali vsaj zelo upočasni. Če je glavkom odkrit dovolj zgodaj, lahko večinoma ohranimo dobro vidno funkcijo in s tem kakovost življenja.
KAKŠNE SO POSLEDICE NEZDRAVLJENE ZELENE MRENE?
Nezdravljena zelena mrena lahko v svojem poteku vodi do slepote. Naj torej poudarim, kako pomembno je, da bolniki pridejo na pregled dovolj zgodaj, saj lahko le z zgodnjim odkritjem in zdravljenjem bolezni preprečimo slabšanje vida.
KAKŠNA JE PREVENTIVA? KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI, DA NE ZBOLIMO?
Preventivni pregledi so edini način za pravočasno odkritje glavkoma. Pomembno je, da vsi ljudje po 40 letu, opravijo temeljit pregled pri očesnem zdravniku. Ob prvem pregledu se v očesni ambulanti pogovorimo, določimo vidno ostrino, opravimo temeljit pregled očesa pod mikroskopom, izmerimo očesni tlak, ocenimo izgled izstopišča vidnega živca. Bolnik opravi preiskavo vidnega polja, kjer ovrednotimo morebiten izpad vidne funkcije zaradi odmrtja živčnih vlaken. Glede na dobljene rezultate ocenimo ali so oči zdrave, ali gre pri bolniki za povišan očesni pritisk-očesno hipertenzijo ali se je že razvila bolezen-glavkom. Tako se odločimo ali je potrebno začeti z zdravljenjem in če, s kakšnim. Dogovorimo se o pogostnosti nadaljnjih kontrol.
Vidno polje si lahko testiramo tudi sami. Glavkom se največkrat razvija asimetrično in najprej prizadene eno oko, nato pa še drugo. Ali se je tudi pri nas morda razvil glavkom, najlažje preverimo z naslednjim testom. Pokrijemo eno oko in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato si pokrijemo drugo oko, in kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Če imamo glavkom, ni tako, saj so nekateri deli vidnega polja nekoliko zamegljeni. Priporočamo zdrav način življenja, z uživanjem antioksidantov, omejitev maščob v prehrani, nikotina, kofeina, stresa.
KAKO VIDI BOLNIK Z GLAVKOMOM?
Začetni skotom ali izpad v vidnem polju
Hud izpad v vidnem polju (centralni vid)
KATARAKTA ALI SIVA MRENA
KAJ JE KATARAKTA ALI SIVA MRENA?
Gre za skalitev intraočesne leče. Z leti postaja leča vse bolj motna, prepušča manj svetlobe, to pa povzroči slabšanje vida. Lahko jo povzročijo številni dejavniki (razne bolezni, zdravila, UV sevanje), najpogosteje pa je normalna posledica staranja, s časom prihaja do nalaganja pigmentov v leči in denaturiranja beljakovin v njej, kar poruši beljakovinsko strukturo in spremeni prosojnost.
Siva mrena je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh. Med simptomi sta poslabšan barvni vid in kontrast, zato imajo ljudje s sivo mreno težave pri vožnji, branju ter prepoznavanju obrazov ter zaradi bleščanja ob močnih virih svetlobe.
Spremembe na leči so nepopravljive, tako da je vid mogoče povrniti le z operativno odstranitvijo zamotnjenih leč in njihovo nadomestitvijo z umetnimi.Ker umetna leča nima sposobnosti akomodacije (prilagoditve), mora bolnik po operaciji uporabljati očala za branje - razen če se ob operaciji odloči za multifokalne intraokularne leče.
Operacija sive mrene je priporočena takrat, ko je bolnik omejen pri svojih vsakodnevnih opravilih ali v primerih, ko je prisotna očesna bolezen, povzročena z očesno lečo (npr. fakolitični in fakomorfni glavkom), in pa takrat, ko si je potrebno ustvariti pregledno očesno ozadje (npr. sladkorni bolniki).
Za sodobno tehniko operacije sive mrene je značilen minimalno invaziven pristop. Operacija sive mrene je v razvitem svetu eden najpogosteje izvajanih operativnih posegov v oftalmologiji in medicini nasploh. Poteka v topični anesteziji (le uporaba protibolečinskih kapljic), bolnik gre načeloma domov isti dan.
RUMENA PEGA, KAJ JE TO?
RUMENA PEGA, KAJ JE TO?
Je predel očesne mrežnice, kjer je gostota receptorjev, ki zaznavajo svetlobo, največja. Center slike, ki jo opazujemo, se projicira pri zdravem očesu na ta del mrežnice. Predel slike, ki jo ustvari ta del mrežnice, ima zaradi največje gostote receptorjev, ki svetlobo zaznavajo, tudi največjo ločljivost.
Starostna okvara rumene pege (senilna degeneracija makule) je v razvitem svetu najpogostejši vzrok za hudo poslabšanje vida ali celo za slepoto v starosti nad 65 let. Predel rumene pege lahko zaradi pomanjkljive prekrvitve v celoti propade. To imenujemo atrofična ali suha starostna okvara rumene pege.
Tem bolnikom se vidna ostrina močno poslabša. Ta starostna degeneracija makule se razvija postopoma. Začetne spremembe običajno ne vplivajo na vid in le pri manjšem številu ljudi sčasoma napredujejo v takšne, ki poslabšajo vid. Če spremembe sčasoma napredujejo in se vid poslabša, se to največkrat zgodi najprej na enem očesu in šele čez čas, vendar ne nujno, tudi na drugem. Včasih se zgodi, da človek poslabšanja vida na enem očesu ne opazi, ker z drugim očesom dobro vidi. Šele ko se vid zelo poslabša na obeh očeh, postanejo opravila, ki zahtevajo dober centralni vid, ovirana (branje, pisanje, prepoznavanje obrazov..) Za to obliko starostne degeneracije makule zdravljenja ni. Pomoč lahko zdravniki ponudijo le v obliki različnih optičnih pomagal, kot so povečevalna stekla in posebna očala, ki izkoristijo preostali vid. Za upočasnitev nadaljnjega propadanja mrežnice so na voljo preparati vitaminov in mineralov v kombinaciji z antioksidanti. Včasih pa mrežnica na okvarjeno prekrvitev odgovori z nastajanjem novih kapilar, ki se prepletajo in tvorijo membrane, ki ležijo pod mrežnico – horioidne neovaskularne membrane. Novonastale kapilare so krhke in bolj prepustne ter povzročajo oteklino in krvavitev v mrežnici. Horioidne neovaskularne membrane, ki ležijo pod rumeno pego, vplivajo na poslabšanje vidne ostrine. Tako okvaro mrežnice imenujemo eksudativna ali vlažna starostna okvara rumene pege. V zadnjem času pri zdravljenju te starostne degeneracije makule uporabljajamo antagoniste VEGF. To je prvo zdravljenje, ki se vpleta v mehanizme razvoja bolezni, antagonisti VEGF zavirajo nastajanje novih žilic in zmanjšujejo njihovo prepustnost, delujejo pa tudi protivnetno. Ta zdravila lahko uporabljamo tudi v kombinaciji s fotodinamično terapijo.Tako lahko zaustavimo napredovanje vlažne oblike starostne degeneracije makule, v nekaterih primerih se vid celo izboljša.
Kako vidijo ljudje z okvaro rumene pege?
Spremembe v vidu, ki jih opažajo ljudje s starostno degeneracijo makule, so različne. Pri začetnih spremembah v rumeni pegi je lahko vid nekoliko zamegljen pri gledanju na daljavo in branju. Zelo pogost in pomemben simptom je ukrivljena slika - ravne površine ali robovi predmetov niso več videti ravni, črke iste besede so različno velike, popačene in podobno. Slika v središču vidnega polja je pri ljudeh s starostno degeneracijo makule popačena, lahko jo prekriva temna lisa, ki se ne premika. Periferni vid običajno ostane nespremenjen.
Kaj lahko storim sam, da preprečim okvaro rumene pege?
Na nastanek in razvoj bolezni vplivajo številni dejavniki: starostne spremembe, dednost, vplivi iz okolja.. Zelo pomembno je, da si redno preverjamo vid, kontrolirati je treba vsako oko posebej. Če opazite nenadno spremembo v vidu, ne odlašajte s pregledom pri oftalmologu.
Z zdravo prehrano in zdravim življenjskim slogom lahko delno vplivamo na razvoj bolezni. Skoraj vsako sadje in zelenjava vsebuje antioksidante (vitamin C, vitamin E, karotenoidi, cink), ki lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za nastanek in razvoj starostne degeneracije makule. Še posebno veliko karotenoidov (lutein, zeaksantin) je v temno zeleni zelenjavi (špinača, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, grah, zelena solata …). Vsaj dva do štirje obroki temno zelene zelenjave na teden naj bi prispevali k zmanjšanemu tveganju za razvoj starostne degeneracije makule. Pozitivno vplivajo tudi omega 3 maščobne kisline (losos, sardele, skuše, tuna, laneno seme, oz.olje, repčino olje, orehi).
ALERGIJE
KAKO SE KAŽE ALERGIJA NA OČEH?
Očesne alergije so pogosto obolenje in prizadenejo do 20% populacije. Število prebivalcev, ki jih pestijo očesne alergije narašča. Pri alergičnem vnetju veznice alergičnem konjuktivitisu opažamo pordele, otekle veke, prekomerno solzenje, oteklo in nekoliko pordelo veznico oči in srbenje. Ob tem je pogosto prisotno tudi kihanje, voden izcedek iz nosu. Najpogosteje sta prizadeti sta obe očesi.
Alergični smo lahko na kozmetične pripravke, zdravila, najpogosteje pa na različne vrste trav in pelodov v različnih letnih časih.
V katerih letnih časih se alergije pogosteje pojavljajo?
Odvisno je seveda kaj je alergen, ki povzroča vnetje. Sezonske alergije so največkrat spomladi ob cvetenju trav in pelodov. Te lahko potekajo zelo burno- z intenzivnim solzenjem, srbenjem, oteklino vek in veznice. V zimskem času močno upade število težav, ki jih povzroča cvetenje trav in rastlin. Alergije na prah in pršice so prisotne skozi celo leto, opažamo pa, da se intenzivneje pojavljajo jeseni.
Je mogoče reči kateri del populacije je bolj izpostavljen alergijam?
Sezonski alerični konjuktivitis nas lahko pesti v vseh življenskih obdobjih.
Vernalni keratokonjuktivitis, ki je oblika alergijskega obolenja je pogostejši pri dečkih od 5. pa do 25. leta. V velikem odstotku so to atopiki. To so ljudje, ki imajo genetsko predispozicijo za hipersenzitivnost ( pogosto imajo ekcem kože, vnetje veznic oči in nosu, alergijsko astmo), bolezen je pogostejša v družinah. Tudi ta oblika se najpogosteje pojavlja spomladi in poleti, lahko pa tudi skozi vse leto. Ima dobro prognozo in redko vztraja po 25. letu.
Redkejša oblika alergije pa je atopični keratokonjuktivitis-ki se pojavlja v kasnejšem obdobju, prizadene tudi roženico, ima lahko resnejše zaplete in ni vezana na letni čas.
Papilarni konjuktivitis pa je pogostejši pri nosilcih kontaktnih leč, kot imunološka reakcija na tujek.
NAJBOLJŠA PREVENTIVA JE IZOGIBANJE ALERGENOM
Za zdravljenje uporabljamo specifična antialergijska in protivnetna zdravila (antihistaminike, stabilizatorje mastocitov, kortikosteroide, Ciklosporin A, antimetabolite, lahko tudi določena zdravila za zdravljenje astme in sezonskih alergij, imunoterapijo).
Uporabljamo jih lokalno, pri hujših težavah pa tudi sistemsko. Zdravilo prilagajamo stopnji in resnosti alergije. Nekateri morajo zdravila proti alergiji jemati dlje časa, lahko že pred pojavom simptomov alergij, naprimer pred cvetenjem rastlin, na katere so alergični. Na prvem mestu, v kolikor je to možno, naj se oseba izogiba stiku z znanim alergenom.
VNETJA OČI
Kako se težave pri vnetju oči kažejo pri otrocih?
Kar se tiče simptomov so pri otrocih v bistvu enaki kot pri odraslih. Pozorni moramo biti na higieno, ker se pri otrocih npr. virusna vnetja toliko hitreje prenašajo. Pri otrocih do enega leta starosti so pogostejša tudi vnetja zaradi slabše prehodnih solzevodov, kar pa zdravimo z dnevno higieno in masažo solzevodov ter po potrebi z antibiotikom.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravimo seveda glede na vzrok vnetja. Pri blagih kroničnih vnetjih vek si v začetku lahko pomagamo sami s toaleto robov vek, kar pomeni, da si veke zmasiramo in očistimo rob vek z zložencem ali vatirano palčko, namočeno v blago milnico oz. fiziološko raztopino. Na trgu pa so na voljo tudi že pripravljene raztopine. Bolniku v ambulanti postopek natančno pokažemo in razložimo, izvaja pa ga dnevno doma. K uspešnješemu čiščenju pripomorejo topli obkladki (prelikan čist robec, čista tkanina omočena v čisti topli vodi ali posebaj za to namenjeni obkladki-dobite jih pri nas ali v lekarnah) 1 - 2 krat dnevno po 5 minut, pred masažo in čiščenjem.
Priporočamo tudi redno uživanje omega 3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno.
Zaradi slabše kakovosti solz ob tem vnetju je potrebno dodajati umetne solze, ki jih je v ponudbi veliko in jih zdravnik določi glede na potrebe posameznika. Pri nekaterih prevladuje slaba kakovost solz, pri drugih pa premajhna količina solz.V kolikor omenjeno ni dovolj dodamo antibiotična in/ali protivnetna (kortikosteroidi, Ciklosporin A) zdravila.
Ob hujših vnetjih, vnetjih roženice ali globljih delov, predpišemo ustrezno lokalno oz. sistemsko antibiotično, antivirusno, protivnetno terapijo in dodamo cikloplegik.
Kako lahko sami poskrbimo za preventivo pred vnetji? Na kratko: pri kroničnih vnetjih vek svetujemo redno toaleto robov vek, suho gretje, uporabo umetnih solz in uživanje omega 3 maščobnih kislin. V izogib suhim očem in vnetju po dolgotrajnem bližinskem delu pa redno mežikanje, počitek ob delu in uporaba umetnih solz. Nosilci kontaktnih leč naj bodo zelo pozorni na čistočo in naj leč ne nosijo preko noči in dlje kot so namenjene.
KONTAKTNE LEČE PRI OTROCIH
V KATERI STAROSTI SE LAHKO OTROKOM PREDPIŠE KONTAKTNE LEČE?
Terapevtske leče se predpisujejo otrokom skoraj vseh starostnih skupin, dioptrijske kontaktne leče pa lahko predpišemo otroku od 7-8 leta starosti naprej. So pa pri otrocih pogostejše kontrole.
